10 zmotnih mišljenj o lymski boreliozi
Živimo v času pandemije SARS-2 Corona virusa, ki se počasi umirja in ljudje vse bolj hodimo v naravo, da bi se sprostili in pozabili na težke trenutke. Žal ob tem ne smemo pozabiti, da živimo v državi, ki nosi sloves o svetovno najvišjem številu registriranih bolnikov z Lymsko boreliozo na 100.000 prebivalcev. O bolezni se danes govori veliko, kaj od tega pa drži oziroma, katera so zmotna mišljenja?
1. Lymska borelioza je bolezen, ki jo povzroča klop.
Ne, Lymska borelioza je bakterijska bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia burgdorferi senzu lato, klop pa je le njen daleč najpogostejši prenašatelj. Bakterija živi v glodavcih, pticah, divjačini, kuščarjih, pri katerih ne povzroča bolezenskih znakov. Klopov življenjski ciklus sestoji iz večkratnega prisesanja na gostitelje ter posledičnega prenosa bakterije, ki se je nahajala v gostiteljih, na novega gostitelja. Vsaka nimfa in odrasel klop sta bila prisesana na najmanj enem oziroma dveh gostiteljih pred vbodom človeka.
2. Lymska borelioza je bolezen, ki jo povzroča ena bakterija.
Dejansko ni res, saj obstaja več vrst borelij, od katerih je v Evropi vsaj 5 patogenih. Posledično je tudi več bolezenskih oblik.
3. Lymski eritem ali bikovo oko je prva stopnja bolezni pri vseh bolnikih.
Žal ne drži. Lymski eritem je rdečica, ki se praviloma pojavi na mestu vboda klopa po več kot 48 urah po vbodu. Njegova značilnost je, da raste, največkrat je njegov videz tarčaste oblike, s prominentno sredino in kolobarjastim robom. Gre za zanesljiv klinični znak, ki govori za zgodnjo okužbo z Borrelio burgdorferi. Žal pa se eritem ne pojavi pri vseh okuženih, domneva se, da je lahko odsoten pri slabih 40% okuženih bolnikov. Zelo pogosto je tudi ne-tarčastega videza.
4. Lymski eritem mora biti večji od 10 cm v premeru.
Ne drži, je pa res, da je pogosto tudi večji. Njegova velikost zavisi od mesta in časa okužbe. Praviloma se razvija in ne izveni spontano vsaj 7 dni, kar ga razlikuje od lokalne reakcije po vbodu klopa, kjer je prisotna rdečina velikosti okoli 2cm in ki izgine praviloma znotraj 5 dni. Značilnost lymskega eritema je, da raste hitro, v dnevu se lahko poveča za več kot 1cm v premeru. Praviloma ne boli, lahko le minimalno srbi, kar pa ni njegova specifičnost.
5. Lymska borelioza je akutna, enostavno ozdravljiva bolezen.
Žal trditev vedno ne drži. Bolezen je večkrat neprepoznana ali pa nismo opazili prisotnosti lymskega eritema, zato se okužba neopazno razširi na ostale organe. Okužba se pogosto tudi potuhne in izbruhne čez mesece ali morda celo po več letih in to ne glede na dejstvo, da smo morda bili že zdravljeni z antibiotikom.
6. Bolezen poteka z značilno klinično sliko, podobno kot druge infekcijske bolezni.
Nikakor, njena značilnost je bolezenska polimorfnost. Bakterija lahko okuži praktično vsak naš organ, pri tem pa ni pravega redosleda.
7. Diagnoza je enostavna, saj imamo na voljo serološka testiranja.
Žal ne drži, testiranje krvi pogosto izkazuje lažno seropozitivnost zgodnjih protiteles IgM in žal tudi lažno seronegativnost kasnih IgG protiteles. Do sedaj niso odkrili testa, s katerim bi lahko dejansko potrdili ali zavrgli okužbo z Borrelio burgdorferi. Diagnozo pravilno postavi ekspert za to bolezen, pri čemer mora upoštevati bolnikovo izpoved in bolezenske znake, serologija je le v podporo. Laboratorijski podatki lahko podpirajo diagnozo, ne morejo pa je izključiti!
8. Zadostuje enkratno, kratkotrajno zdravljenje z antibiotikom.
Bolezen je v zgodnji obliki enostavno ozdravljiva pri veliki večini bolnikov, žal pa obstajajo izjeme. Nekateri bolniki zbolijo s kasno obliko borelioze kljub “ustreznemu” zdravljenju. Veliko bolnikov potrebuje dodatna antibiotična zdravljenja v daljšem trajanju.
9. Klop lahko naenkrat prenese na osebo le eno bolezen.
Pogosta zmota, saj nas lahko klop ob enem vbodu okuži s tremi ali več patogenimi mikroorganizmi. Biologi so dokazali, da klop v svoji limfi prenaša najmanj 83 različnih vrst patogenov. Posledično ni redkost, da lahko istočasno zbolimo s 3 ali več okužbami. To je pogosto tudi vzrok, da nekateri bolniki po zdravljenju borelioze niso ozdraveli, saj antibiotik ni deloval na druge povzročitelje.
10. Serološka kontrola krvi po antibiotičnem zdravljenju izkazuje ozdravitev.
Žal ne obstaja laboratorijska metoda, ki bi dokazala popolno ozdravitev. Pomembnejši so klinični pokazatelji in spremljanje bolezni pri infektologu s poglobljenim znanjem iz te bolezni.
prim. mag. Branko Šibanc, dr. med, spec. infektolog