O Lymski boreliozi

Lymska borelioza (LB) je bolezen, ki v sodobni družbi zavzema pomembno vlogo, saj je pogosto vzrok daljših bolniških staležev, je predmet pogovorov številnih staršev, katerih otroci so med igranjem na travi dobili klopa in ki so nekaj dni za tem ali celo po več mesecih, zboleli z bolj ali manj značilnimi znaki bolezni.

Lymska borelioza (LB) je bolezen, ki v sodobni družbi zavzema pomembno vlogo, saj je pogosto vzrok daljših bolniških staležev, je predmet pogovorov številnih staršev, katerih otroci so med igranjem na travi dobili klopa in ki so nekaj dni za tem ali celo po več mesecih, zboleli z bolj ali manj značilnimi znaki bolezni. Bolezen je postala sinonim neozdravljivosti, po drugi strani pa jo strokovna javnost prepogosto jemlje kot enostavno okužbo, ki se pozdravi s štiridnevno antibiotično terapijo.

Kaj je resnica o tej bolezni, ali je res neozdravljiva, ali res ne obstajajo kronične oblike bolezni, ali je za ozdravitev nujno obiskati nemške zdravnike, kot se bere na spletu? Se da bolezen resnično pozdraviti z divjo ščetico in zakaj nekateri bolniki ob uživanju tinkture ščetice občutijo poslabšanje bolezni?

Klop je le prenašalec bakterij

Večina Slovenije je prekrita z gozdovi in nanje moramo biti ponosni. Se pa moramo zavedati, da je naša država vodilna v številu okuženih klopov, ki prenašajo povzročitelja LB.  Klop je dejansko le prenašalec bakterije, ki povzroča bolezen – LB. Gre za spiralasto bakterijo, ki naj bi jo po najnovejših špekulacijah uporabljali kot biološko orožje v osemdesetih letih v ZDA. Vpleten naj bi bil sam odkritelj bakterije W. Burgdorfer, po katerem so kasneje bakterijo poimenovali. Bakterija Borrelia burgdorferi  (Bb) je podobna povzročitelju sifilisa, zato tudi kar nekaj podobnosti med kliničnima slikama, vendar povsem drugačen način prenosa. Je pa od njega prevzela sloves Velikega Imitatorja, saj dejansko posnema marsikatero bolezen. In prav to je tisto, kar vzbuja pri ljudeh po eni strani strah, po drugi pa željo po ozdravitvi, saj so nekateri simptomi in znaki bolezni podobni sicer neozdravljivim obolenjem. Kar nekaj strokovnih člankov izkazuje povezavo med LB in multiplo sklerozo, Parkinsonovo boleznijo, Alzheimerjevo boleznijo, amiotrofično lateralno sklerozo. Dejansko pa bolezen povzroča tudi klinično sliko, ki je podobna zelo pogostim obolenjem, kakršno predstavlja ishemična možganska kap, lumboishialgija, depresija, panični sindrom, kar pa je med ljudmi manj znano.

Kako nastopi bolezen Lymska borelioza?

Bolezen praviloma nastopi, ko nas vbode okužen klop ali drug krvosesni insekt, ki je predhodno pil okuženo kri živali, ki predstavlja rezervoar bolezni. Bakterija gostuje v krvi in tkivih številnih glodalcev, divjadi, ptic in celo kuščarjev. Večina njih nikoli ne zboli. Klopova najmlajša oblika, larva, sesa praviloma pritlične živali, saj jih najlaže doseže. Po aktu sesanja krvi, se od gostitelja odcepi in prelevi v naslednjo fazo klopovega odraščanja, nimfo, ki ima z razliko ad larve en par nog več. Ta se gosti na večjih živalih in po sesanju krvi se prelevi v odraslega klopa ali samičko. Kri sesajo raviloma samo odrasle samičke, ki nato ležejo jajčeca in ciklus se ponovi. Ko nas vbode odrasel klop, v nas prenese Bb, ki je pred nami gostovala v dveh drugih živalskih skupinah. Bakterija je bila tako izpostavljena različnim temperaturnim razlikam, za svoj obstoj pa je morala razviti posebne sposobnosti za skrivanje pred imunskimi in neimunskimi dejavniki, ki bi jo lahko onesposobili v gostitelju. Tako je razvila številne mehanizme za svojo preobrazbo, usposobila se je izogniti imunskim mehanizmom sesalcev in posledično je bolezen zelo odvisna od njenih prvotnih razvojnih poti. Na ta način lahko pojasnimo, zakaj bolezen poteka s toliko različnimi kliničnimi slikami in zakaj vsi bolniki ne ozdravijo, če so zdravljeni na standardni način.

Po vbodu klopa, le ta v nas izloči slino in v njej so snovi, ki kožo anestezirajo, zato vboda ne čutimo. Žal vsebuje slina tudi snovi, ki skrivajo bakterijo pred našim prirojenim in pridobljenim imunskim odzivom. Da bi bakterija iz klopovega drobovja, kjer je temperatura okolice podobna zunanji temperaturi, prešla v slino in od tam v našo podkožje, mora klop sesati kri okoli 18 ur, če živimo v Sloveniji oz. vsaj 32 ur, če živimo v ZDA. Verjetnost naše okužbe se torej povečuje s časom klopovega sesanja naše krvi. Zato je pomembno, da klopa odstranimo čimprej. Okužen klop na našem telesu še namreč ne pomeni, da smo tudi mi že okuženi. To je tudi razlog, da vas zdravnik ne bo zdravil z antibiotiki, če ste s svojega telesa nedavno odstranili klopa, ki ste ga poslali v laboratorij, ki je nato ugotovil, da v sebi gosti Bb. Morda je v tem primeru smiselno izvesti le antibiotično profilakso, če je bil klop prisesan daljši čas. Je pa tudi res, da obstajajo verificirani primeri, ko je okužba po vbodu nastopila že po 4 urah sesanja. To se da pojasniti z dejstvom, da klopi večkrat spremenijo začetno sesalno mesto, saj iščejo najboljši položaj. Če ste lastnik psa, je lahko akt sesanja začet pri psu, nato pa se je klop prestavil na lastnika, kjer je do dokazane okužbe prišlo v krajšem času. V tem primeru bi bila profilaksa upravičena, čeprav je evropske smernice ne priporočajo.

Začetni simptomi Lymske borelioze

V kolikor je v naše telo zašla povzročiteljica Bb, se bo v veliki večini bolezen manifestirala s pojavom rdečine, ki se bo z mesta vboda začela šriti 2 dni ali več tednov po vbodu klopa. Eritem je praviloma v tednu dni že prerasel 5 cm v premeru, lahko se izkazuje s poudarjenim robom in centralno bledico, vendar je vsak sprememba, ki nastane po vbodu klopa suspektna za okužbo, v kolikor spontano ne izveni prej kot v tednu dni. Kljub temu spoznanju so žal bolniki še danes žrtve nepoučenih zdravnikov, ki za diagnozo okužbe terjajo videz kolobarjastega eritema ali še slabše, ki bolniku odvzamejo kri za določitev seroloških preiskav, s katerimi naj bi potrdili okužbo, ki je sicer že na oko definitivno opredeljena. Serološke preiskave oz testi na LB so zelo slabo občutljive in pogosto negativne v zgodnji fazi bolezni. Vse pogosteje se primarna okužba izkazuje tudi s pojavnostjo multiplih eritemov in to na mestih, kjer nismo imeli vboda. Včasih smo te oblike videli predvsem pri otrocih, v zadnjih letih pa je ta oblika vse pogostejša tudi pri odraslih ljudeh. Ta oblika nakazuje visoko verjetnost raznosa bakterije po telesu, zato je potrebno prilagojeno zdravljenje.

Nekateri bolniku po vbodu nimajo eritema, pojavi pa se jim poletni gripi podobna simptomatika. Ta skupina najpogosteje preide v kasnejšo kronično oz. kasno obliko bolezni, saj večina ostane neprepoznana.

Posebna oblika zgodnje LB je tudi limfocitom. Gre za nežno pordelo, omejeno in zadebeljeno podkožje, ki je najpogosteje locirano na ušesni mečici ali na prsni bradavici. V primeru slednje začne nabrekati bradavica ali dojka v omejenem območju, ki je praviloma manjši od 5 cm. Pogosto ljudje pomislijo na tumor dojke, vendar izkušen zdravnik bolezni dokaj enostavno razlikuje.

Druga faza Lymske borelioze

Če bolezni ne zdravimo ali je ne zdravimo s pravilnimi odmerki antibiotikov, lahko pride do pojava druge faze bolezni. Ta se v povprečju pojavi nekje 2 do 6 mesecev po primarni okužbi, izkazuje pa se s sklinično sliko, ki je odvisna od tkiva, kjer se je Bb začela ponovno razmnoževati. V kolikor je bakterija prodrla v naš živčni sistem, se bo bolezen najpogosteje manifestirala kot vnetje živca ali kar centralnega živčnega sistema, neredko pa tudi kar obojega. Bannwarthov sindrom je ena pogostejših slik, kjer je Bb napadla oboje: bolniku nenadoma ohromi ena polovica obraza in pomisli, da ga je zadela možganska kap. Z razliko od nje, bolnik nima ohromelih udov. Se pa mu kmalu pojavijo tudi hudi glavoboli z bruhanjem in porastom telesne temperature, ki sicer za LB ni značilna in v čemer se LB močno razlikuje od velike večine ostalih infekcijskih obolenj. Praviloma so glavoboli in prizadetost tolikšni, da terjajo hospitalizacijo, kjer s preiskavo možganske tekočine potrdimo obstoj vnetja možganskih ovojnic in samih možganov. Kasneje ali že takoj se pri bolniku pokaže še vnetje v področju spinalnih živcev, kar se izkazuje s pekočo, pasasto bolečino, ki se še močneje izraža v nočnem času. Pasasta bolečina lahko izžareva okoli prsnega koša, okoli trebuha ali vzdolž zgornjih ali spodnjih udov, kjer imitira cervicobrahialgijo oz. lumboishialgijo.

Neredko bolniki opisujejo pojav dvojne slike, šumenja v ušesu, naglušnost ali celo oglušelost, ki je nastopila nenadoma. Pogoste so motje vida. Lahko so posledica vnetja vidnega živca ali pa vnetja mrežnice ali drugih očesnih tkiv. Papilitis, anteriorni in posteriorni uveitis, iridociklitis ali pseudotumor cerebri so najpogostejše diagnoze, ki jih obravnava okulist in so posledica okužbe z Bb. Sklepi in mišice so drugi tarčni organ naše Bb. Praviloma naj bi napadle velike sklepe, ki naj bi tudi otekali, vendar so ti opisi številčnejši v ZDA, v Evropi pa vidimo redvsem neotekajoče artralgije, pogosti le z UZ vidnim sinovitisom; njihova značilnost je kratkotrajnost, selitev in asimetirčnost. S časom se bolečina ustali, intervali spontane nebolečnosti postajajo vse krajši, pridruži se jim bolečina v kitah in mišicah ter sklepnih vezeh, bolezen pa z nezdravljenjem postaja vse bolj podobna fibromialgiji. Zaradi vnetega živčevja in zadebelitve veziv, zelo pogosto pri bolnikih z LB vidimo t.i. sindrom karpalnega kanala, epikondilitis in pogoste tendinitise. Pogosto imajo bolniki boleče mišice meč in bolečine v petah ali vnete burse. Kaj kmalu nekateri bolniki opažajo nezmožnost koncentracije, težave s kratkoročnim spominom in moten spanec. Postajajo anksozni, neredko depresivni, občasno se pojavijo manični napadi in pa pravi panični napadi.

Neredko se LB manifestira na srcu. Največkrat prizadene njegov prevodni živčni sistem, s posledičnim atrio-ventrikularnim blokom 1 do 3 stopnje, s posledično potrebo po vstavitvi srčnega vzpodbujevalca, v kolikor bolezen nismo pravočasno prepoznali in zdravili. Pogoste so tudi spremljajoče aritmije ter vnetje srčne mišice oz. miokarditis. Ob tem je lahko vnet tudi notranji del srčnih votlin, endokard, ali zunanji perikard – perikarditis.

Kasna ali kronična Lymska borelioza

Če navedeni simptomi in znaki niso zdravljeni in vztrajajo več kot 6 mesecev, govorimo o kasni LB, nekateri pa ta termin spremenijo v kronično LB. Ne glede na izraze imajo tovrstni bolniki praviloma polisimptomatiko, ki zajema več organskih sistemov. V osprednje prihaja tudi kronična izčrpanost, motnje metabolizma, endokrinološko neravnovestje, večje kognitivne spremembe. Koža na udih lahko atrofira, pojavljajo se žile, koža je modrikasto rdeča, govorimo o kroničnem atrofičnem akrodermatitisu. Ta lahko občasno zajame tudi 2/3 telesa, če slika ni prepoznana več kot 10 let, kar pa je danes redkost. Sklepne bolečine postajajo konstantne, otekli sklepi niso več v ospredju, prihaja do razgradnje hrustranca in posledične obrabe sklepov. Glavoboli so stalni, spremlja jih hujša nespečnost, depresivnost, pomemben kognitivni upad, nezmožnost za delo, s posledičnim absentizmom.

Bolniki izgubljajo socialni kontakt, moti jih komuniciranje v množici, želijo osamitev in pogosto posledično trpi tudi cela družina in neredko pride do ločitev in ne nazadnje samomorilne misli, ki se tudi udejanijo. Samomori med bolniki z LB niso redki, zelo veliko pa je suicidalnosti, ki ostaja zamolčana. Manjka jim samospoštovanja, okolica jih pogosto ne razume, saj na zunaj ne izgledajo bolni. Prepogosto se znajdejo zaprti v psihiatričnih bolnišnicah, kjer so zdravljeni simptomatsko in ne etiološko. Zaradi imunskega padca pogosteje obolevajo, pogosto imajo reaktivacije virusnih okužb, npr EBV, CMV, HSV 1,2, bolečinski sindrom jih dodatno slabi in mnogim »prilepijo« diagnozo fibromialgija, ker so serološki testi ob imunski neodzivnosti pogosto negativni.